0 Po l. 1925, ko je izšel Tesnièrov Atlas linguistique pour servir à l’étude du duel en slovène s prikazom dvojinskih oblik v slovenščini, so bili narečni pojavi s celotnega slovenskega jezikovnega ozemlja jezikovnogeografsko ponovno obširneje predstavljeni šele l. 1988, ob izidu prvih dveh zvezkov iz fonetično-gramatične in leksično-besedotvorne serije Slovanskega lingvističnega atlasa (OLA) — kljub temu da je Fran Ramovš, vodilni slovenski dialektolog in jezikovni zgodovinar prve polovice 20. st., zasnovo nacionalnega atlasa pripravil že l. 1934 [Benedik 1999, 12]. Naključje je namreč hotelo, da se je prav l. 1958, ko je bila na četrtem mednarodnem slavističnem kongresu v Moskvi sprejeta odločitev o sestavi OLA, takrat največjega večjezikovnega atlasa v Evropi, z odhodom glavnega zapisovalca Tineta Logarja1 končalo prvo, intenzivno obdobje (1946–1958) zbiranja gradiva za Slovenski lingvistični atlas (SLA). Od takrat do danes sta usodi obeh projektov v slovenski dialektologiji bolj ali manj neločljivo povezani, v dobrem in slabem: ...
...
Karmen Kenda-Jež
Slovenian Dialects in the Slavic Linguistic Atlas (OLA)
The paper presents the history of Slovenian research for the Slavic Linguistic Atlas (OLA) in the context of the development of Slovenian linguistic geography. The theoretical and methodological impact of this international project has given rise to a profound modernisation of linguistic analysis and influenced the presentation of dialect material and changes to the phonetic notation system. The problem of adequate presentation of Slovenian dialect material in the OLA is analysed from a variety of different perspectives – from the density of network datapoints to the basic principles of the geographical presentation of linguistic facts.
Keywords: linguistic geography, Slavic Linguistic atlas (OLA), Slovenian Linguistic Atlas (SLA), phonetics, lexicology.